PREDSTAVITEV ZVEZE LOVSKIH DRUŽIN PTUJ-ORMOŽ

Zveza lovskih družin (ZLD) Ptuj – Ormož združuje 24 lovskih družin. Zveza je bila ustanovljena že daljnega leta 1921 in ves ta čas uspešno združuje lovce in lovske družine svojega območja. Razvija vse oblike lovskega delovanja, od strokovnega dela in usposabljanja, lovskega izobraževanja, lovskega strelstva in kinologije, pa do vseh potrebnih organizacijskih dejavnosti kot vezni člen med lovskimi družinami in Lovsko zvezo Slovenije. Posebno pozornost ZLD posveča razvoju lovske kulture in ohranjanju lovske tradicije.  Eden od osnovnih ciljev ZLD je skrb za varstvo divjadi kot dela našega naravnega bogastva, s tem pa tudi trajnostni razvoj in varovanje naravnega okolja.

Objavljeno v O NAS | Komentarji so izklopljeni za PREDSTAVITEV ZVEZE LOVSKIH DRUŽIN PTUJ-ORMOŽ

6. videokonferenčna seja Komisije za lovska priznanja in odlikovanja

19. november 2020

Komisija za lovska priznanja in odlikovanja LZS se je 17. novembra sestala na 6. seji, ki je tokrat potekala preko videokonference.

Vse odločitve o podelitvah odlikovanj so bile podane že prej pisno, tako je v odločanju lahko sodeloval tudi član Komisije za lovska priznanja in odlikovanja, ki trenutno ne more dostopati do videokonferenčne povezave preko sistema MS Teams.

Komisija za lovska priznanja in odlikovanja je na tokratni seji obravnavala 50 predlogov za podelitev odlikovanj, 44 podelitev je odobrila, 6 pa zavrnila.

Objavljeno v O NAS | Komentarji so izklopljeni za 6. videokonferenčna seja Komisije za lovska priznanja in odlikovanja

Sestanek predsednikov komisij LZS

18. november 2020

Včeraj, 17. novembra, je potekala seja predsednikov komisij in delovnih teles Upravnega odbora LZS. Na dnevnem redu je bilo delo komisij in delovnih teles v razmerah epidemije covid-19 in šesti paket ukrepov za omilitev posledic epidemije (PKP6).

Predsedniki komisij so predstavili dosedanjo realizacijo načrtov dela ter potek dela komisij do konca leta 2020. Komisije se, poleg klasičnih korespondenčnih sej, pripravljajo na seje prek videokonferenčnega sistema MS Teams, nekatere pa so jih tudi že izvedle.

Izvedba programov komisij v večini primerov poteka optimalno glede na omejitvene ukrepe epidemije, nekateri programi pa se spreminjajo in se prenašajo v naslednje leto. Komisije si tudi s finančnimi sredstvi medsebojno pomagajo pri izvedbi posameznih programov, ki so lažje izvedljivi glede na trenutne omejitvene ukrepe epidemije.

Za še boljše obveščanje se načrtuje nadgradnja aplikacije LISJAK, ki bo, ko bo v celoti dograjena, omogočala neposredno obveščanje s kratkimi sporočili (e-pošta in SMS) vseh slovenskih lovk in lovcev.

Objavljeno v O NAS | Komentarji so izklopljeni za Sestanek predsednikov komisij LZS

Ukrepi iz šestega protikoronskega paketa (PKP6) na področju lovstva

16. november 2020

Na področju lovstva sta v okviru šestega protikoronskega paketa (PKP6) predlagana dva ukrepa, in sicer znižanje koncesijske dajatve in nadomestilo za izgubljen prihodek lovišč s posebnim namenom (LPN).

Foto: Urša Kmetec

Znižanje koncesnin upravljavcem lovišč

Zaradi izrednih razmer in ukrepov, ki so bili izvedeni za preprečevanje širjenja covid-19 se upravljavci lovišč srečujejo s težavami pri izvajanju trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, vključno z izvedbo odstrela in prodajo divjačine ter pridobivanju prihodkov iz naslova lovnega turizma. Ker je polovica prihodka od koncesnin namenjenih državi in polovica občinam, na območju katerih leži posamezno lovišče, se koncesnina zniža le za tisti delež, ki sicer pripada državi.

Nadomestilo LPN za izgubljen prihodek

Zaradi izpada dohodka od divjadi in iz dohodka od poslovanja lovišč, kjer je največji del tržne dejavnosti poslovanja lovišč predstavlja lovni turizem, ki je v času omejitve gibanja onemogočen, Zavod za gozdove Slovenije kot upravljavec desetih lovišč s posebnim namenom ne bo mogel zagotoviti finančnih sredstev za delovanje le-teh. Z določbo v PKP6 se zagotovi nadomestilo za izgubljen prihodek lovišč s posebnim namenom.

Predlog Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid-19 (PKP6), ki določa začasne ukrepe za omilitev in odpravo posledic nalezljive bolezni covid-19, je vlada sprejela na dopisni seji 10. 11. 2020. Vlada je predlog zakona že poslala v obravnavo in sprejem v državni zbor.

 Vir: MKGP

Objavljeno v O NAS | Komentarji so izklopljeni za Ukrepi iz šestega protikoronskega paketa (PKP6) na področju lovstva

Novi ukrepi vlade prepovedujejo zbiranje tudi do šest ljudi!

Vlada RS je 12. novembra 2020 izdala Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 (Uradni list št.163/20).

Ob polnoči je v veljavo stopil prvi od novih ukrepov, ki prepoveduje zbiranje ljudi. Izjema pri tem so samo člani istega gospodinjstva in ožji družinski člani.

Člane lovskih družin zato prosimo, da to omejitev spoštujejo in prispevajo k preprečevanju širjenja nalezljive bolezni covid-19!

 

 

Objavljeno v O NAS | Komentarji so izklopljeni za Novi ukrepi vlade prepovedujejo zbiranje tudi do šest ljudi!

Dopolnilno izobraževanje za lovske čuvaje (e-izvedba) ZAPRTO!

6. november 2020

Obveščamo vas, da je dopolnilno izobraževanje za lovske čuvaje v sistemu Lisjak trenutno zaprto.

Odziv na dopolnilno izobraževanje za lovske čuvaje (e-izvedba) je velik, kar nas veseli. Sporočamo vam, da prijave v tem trenutku niso več možne; izobraževanje za sprejete prijavljene pa že poteka.

Naslednji razpis za dopolnilno izobraževanje za lovske čuvaje (e-izvedba) lahko pričakujete v začetku decembra.

Foto: arhiv LZS

Objavljeno v O NAS | Komentarji so izklopljeni za Dopolnilno izobraževanje za lovske čuvaje (e-izvedba) ZAPRTO!

Oddaja pobud za lovskoupravljavske načrte

Oddaja pobud za lovskoupravljavske načrte

4. november 2020

Do 31. decembra 2020 poteka zbiranje pobud za izboljšanje upravljanja z gozdovi in prostoživečimi živalskimi vrstami.

Konec leta 2020 in v letu 2021 bo namreč potekala obnova območnih gozdnogospodarskih (GGN) in lovskoupravljavskih načrtov (LUN). Ti načrti bodo usmerjali razvoj slovenskih gozdov v naslednjih 10 letih. 

Proces prenove načrtov se začenja z zbiranjem pobud za izboljšanje upravljanja z gozdovi in prostoživečimi živalskimi vrstami, ki poteka do 31. decembra 2020.

Zainteresirane deležnike in lastnike gozdov vabijo k oddaji pobud preko spletnega obrazca. V času zbiranja javnih pobud bo organizirana tudi javna predstavitev poteka procesa izdelave in sprejemanja načrtov.

Pobude, ki jih podajo lastniki gozdov ali druga zainteresirana javnost, naj bodo prilagojene strateški ravni območnih načrtov in vezane na vsebine, ki jih območni gozdnogospodarski načrti po Zakonu o gozdovih in Pravilniku o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo obravnavajo.

Trenutno veljavni območni gozdnogospodarski in lovskoupravljavski načrti območij so dostopni na spletnem pregledovalniku ZGS, kjer je poleg besedila načrtov dostopno tudi kartno gradivo.

 Vir: Zavod za gozdove Slovenije

Objavljeno v O NAS | Komentarji so izklopljeni za Oddaja pobud za lovskoupravljavske načrte

ODPRTO dopolnilno izobraževanje za lovske čuvaje (e-izvedba)!

Komisija za lovsko-čuvajsko službo LZS je opravila testno izvedbo obnovitvenega usposabljanja na daljavo. Tema za letošnje leto je izbrana in bo enaka za vse, predvidoma do marca 2021.

Foto: arhiv LZS

Postopek prijave in opravljanja obnovitvenega usposabljanja

LZS bo odprla obdobna usposabljanja preko namenskega programa Lisjak, ki bo številčno omejen na največ 100 udeležencev. Po oddani prijavi preko Lisjaka, bo vsak udeleženec po e-pošti prejel uporabniško ime in geslo za prijavo v sistem. Uporabniško ime in geslo bosta veljavni 14 dni od prejema.

Čas za sledenje predavanju, si bo udeleženec izbral sam. Po vsaki predelani in opravljeno snovi mu sistem označi, da je dejavnost opravil. Ko opravi vse dejavnosti, pridobi dostop do certifikata, da je opravil vse predpisane dejavnosti.

 

Dnevnik in nalepka lovskega čuvaja po pošti

LZS bo na tej podlagi izdala lovski družini – prijaviteljici račun za kotizacijo v znesku 20 €. Po plačilu bo tečajnik prejel dnevnik lovskega čuvaja in nalepko lovskega čuvaja, LZS pa mu bo v Lisjaku vpisala, da je opravil obnovitveno usposabljanje.

Predlagamo, da v sistem najprej prijavite tiste člane, ki obnovitveno usposabljanje nujno potrebujejo, zatem pa tudi ostale lovske čuvaje, ki jim je od zadnjega obnovitvenega usposabljanja preteklo manj kot pet let.

doc. dr. Srečko Felix Krope, Komisija za lovsko-čuvajsko službo

Objavljeno v O NAS | Komentarji so izklopljeni za ODPRTO dopolnilno izobraževanje za lovske čuvaje (e-izvedba)!

Priporočila o izvajanju skupnih lovov z gosti v času razglašene epidemije nalezljive bolezni covid-19

Priporočila o izvajanju skupnih lovov z gosti v času razglašene epidemije nalezljive bolezni covid-19

20. oktober 2020

19. oktobra 2020 je začel veljati Odlok o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni covid-19 na območju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 146/20), ki velja 30 dni.

Foto: Urša Kmetec

Do sprejema posebnih ukrepov po Zakonu o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo in 49/20 – ZIUZEOP), ki jih bo sprejela Vlada Republike Slovenije za preprečevanje in obvladovanje nalezljive bolezni covid-19, še nadalje veljajo ukrepi, ki jih določata Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 143/20; v nadaljevanju Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi) in Odlok o začasni splošni omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi v Republiki Sloveniji ter prepovedi prometa posameznih vrst blaga in izdelkov v času zbiranja ljudi (Uradni list RS, št. 138/20 in 143/20; v nadaljevanju: Odlok o začasni omejitvi zbiranja ljudi), ki sta začela veljati 16. 10. 2020.

Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi začasno prepoveduje prehajanje ljudi med statističnimi regijami. Odlok o začasni omejitvi zbiranja ljudi pa začasno dovoljuje zbiranje do 6 ljudi pod pogojem, da je zagotovljena minimalna varnostna razdalja, v skladu s sprejetimi navodili oziroma priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki so objavljena na spletni stranii NIJZ.

Oba odloka določata tudi nekaj izjem, med drugim za dejavnosti, ki jih izvajajo pristojne službe, za zagotavljanje izvajanja nalog države, samoupravnih lokalnih skupnosti in javnih služb. Pojasnilo, kaj je javna služba, smo že podali v predhodnem obvestilu!

Pod pogoji javne službe opravljajo lovske družine v skladu s sklenjenimi koncesijskimi pogodbami naloge s področja trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, med katerimi je tudi izvajanje načrtovanega odvzema divjadi v skladu z načrti upravljanja z divjadjo. Navedene naloge neposredno izvajajo člani lovskih družin.

Splošna omejitev gibanja oziroma prepoved zbiranja tako ne velja za člane lovskih družin, kadar v svojem lovišču, za katere imajo izdano lovsko izkaznico, izvajajo načrtovani odstrel in druge naloge s področja trajnostnega gospodarjenja z divjadjo (ocenjevanje škod od divjadi in na divjadi, pregled in prevzem uplenjene divjadi, izvajanje nalog lovsko-čuvajske službe …).

Vsak član lovske družine je dolžan opravljati tiste naloge, ki jih glede na trenutne razmere določi vsaka posamezna lovska družina. Pri izvajanju nalog pa je dolžan upoštevati vsa higienska priporočila NIJZ.

V kolikor izvajate javno službo v času omejitve gibanja ljudi med 21. in 6. uro, potem prepoved za vas ne velja, kar je opredeljeno v 1. členu omenjenega odloka!

V javno službo konkretno sodi izvajanje lova na divje prašiče ali odstranitev povoženega kadavra divjadi s ceste. Morate pa predložiti ustrezno dokazilo (lovsko izkaznico za konkretno lovišče, podlaga je lahko tudi klic iz 112 oziroma obvestilo občana o povozu divjadi, torej vse, kar dokazuje, katero nalogo boste opravljali. V okvir javne službe sodi tudi lovsko čuvajska služba, kar dokazujete z izkaznico lovskega čuvaja.

Čeprav so skupni lovi, na katerih poleg članov lovskih družin pogosto sodelujejo tudi lovski gosti, ena izmed oblik lova, s katerimi lovci v skladu z letnim načrtom lovišča izvajamo odstrel divjadi, pa izjema, ki jo navedena odloka določata za opravljanje nalog javne službe, velja le za člane lovskih družin, ne pa tudi za lovske goste.

Za lovske goste so zavezujoče vse splošne omejitve prehajanja med statističnimi regijami, kot tudi prepoved zbiranja ljudi. Lov oziroma izvajanje skupnih lovov in vseh drugih aktivnosti javne službe po Zakonu in divjadi in lovu je tako omejeno na člane lovske družine, ki ima sklenjeno koncesijsko pogodbe za upravljanje z določenim loviščem.

Strokovno utemeljenost ukrepov, ki jih predpisujeta odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in odlok o začasni omejitvi zbiranja ljudi, ugotavlja vlada Republike Slovenije vsakih 7 dni, ki ob upoštevanju strokovnih razlogov odloči, ali se ti ukrepi še naprej uporabljajo ali pa ukrepe spremeni oziroma odpravi ter o tem obvesti Državni zbor in javnost,

Glede na navedeno, vas bomo obvestili o morebitni spremembi oziroma odpravi ukrepov.

Lovska zveza Slovenije

Objavljeno v O NAS | Komentarji so izklopljeni za Priporočila o izvajanju skupnih lovov z gosti v času razglašene epidemije nalezljive bolezni covid-19

Priporočila o izvajanju lovskih aktivnosti v času splošne omejitve zbiranja

Veljati je začel odlok o začasni splošni omejitvi oziroma prepovedi zbiranja v Republiki Sloveniji zaradi preprečitve širjenja covid-19. Kaj to pomeni za lovce?

Foto: Urša Kmetec

Danes, 9. 10. 2020, je začel veljati Odlok o začasni splošni omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi v Republiki Sloveniji ter prepovedi prometa posameznih vrst blaga in izdelkov v času zbiranja ljudi (Uradni list RS, št. 138/20), ki zaradi preprečitve širjenja nalezljive bolezni covid-19 začasno omejuje oziroma prepoveduje zbiranje ljudi v Republiki Sloveniji.

Odlok določa tudi nekaj izjem, med drugim za dejavnosti, ki jih izvajajo pristojne službe za zagotavljanje izvajanja nalog države, samoupravnih lokalnih skupnosti in javnih služb.

Priporočila v celoti (pdf) TUKAJ

Na podlagi 19. in 21. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04. 120/06- OdI.US, 17/08, 46/04-Z0N, 31/18, 65/20 in 97/20-popr.) opravljajo tudi lovske družine v skladu s sklenjenimi koncesijskimi pogodbami pod pogoji javne službe naloge trajnostnega gospodarjenja z divjadjo. Konkretno tako izvajanje lova oziroma jesenskih skupnih lovov ali ukrepanje v primeru povoženja divjadi, ocenjevanja škod sodi pod področje Javne službe za področje divjadi in lovstva in se ob upoštevanju ukrepov NIJZ mora izvajati.

I. Javna služba za področje divjadi in lovstva:

Na podlagi 19. in 21. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04. 120/06- OdI.US, 17/08, 46/04-Z0N, 31/18, 65/20 in 97/20-popr.) opravljajo tudi lovske družine v skladu s sklenjenimi koncesijskimi pogodbami pod pogoji javne službe naloge trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, in sicer:

  1. izvajanje načrtovanih ukrepov za varstvo divjadi in življenjskega okolja ter ukrepov za ohranjanje in izboljševanje življenjskih razmer za divjad;
  2. izvajanje načrtovanega odvzema divjadi v skladu z načrti upravljanja z divjadjo ter izvajanje odstrela bolne ali poškodovane divjadi;
  3. sodelovanje pri izvajanju ukrepov preventivnega zdravstvenega varstva divjadi in dostavljanje poginule divjadi v veterinarski pregled;
  4. vodenje predpisanih evidenc o uplenjeni in najdeni poginuli divjadi;
  5. zbiranje podatkov o divjadi in njenih odnosih z življenjskim okoljem po določeni metodologiji monitoringa;
  6. izvajanje načrtovanih ukrepov za preprečevanje škode od divjadi in na divjadi;
  7. ocenjevanje škod od divjadi in na divjadi;
  8. zagotavljanje povračila škod od divjadi lastnikom ali uporabnikom zemljišč;
  9. skrb za usposabljanje lovcev;
  10. komuniciranje z lastniki zemljišč in javnostjo;
  11. izvajanje nadzornih nalog, ki jih opravlja lovsko čuvajska služba;
  12. sodelovanje pri znanstveno-raziskovalnem delu v zvezi z divjadjo in lovstvom;
  13. izvajanje praktičnega dela lovskega izpita, kadar je to potrebno;
  14. izvajanje ukrepov za izboljšanje življenjskih razmer vseh vrst ptic in sesalcev v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave;
  15. poseganje v populacije prosto živečih vrst ptic in sesalcev v skladu s predpisi s področja varstva zavarovanih vrst in na način lova, ki ga določa ta zakon.

Splošna omejitev oziroma prepoved zbiranja tako ne velja za člane lovskih družin, kadar v svojem lovišču izvajajo javne naloge s področja trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, ki jih glede na trenutne razmere določi vsaka posamezna lovska družina, ki člane tudi seznani s pogoji, pod katerimi lahko navedene naloge opravljajo. Vsak član lovske družine pa je dolžan navedene naloge opravljati v skladu z omejitvami, ki jih določi lovska družina, ter upoštevati tudi higienska priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki so objavljena na spletni strani NIJZ, in sicer:

    1. Ohranimo varnostno razdaljo: pazimo, da zagotovimo medsebojno razdaljo najmanj 1,5 metra oziroma 2 metra;
    2. Uporaba mask: obvezna je uporaba mask tudi na prostem, če ni mogoče zagotavljati medosebne razdalje najmanj dveh metrov;
    3. Ohranimo čiste roke: poskrbimo za redno in temeljito umivanje rok. Če umivanje rok ni izvedljivo, si roke pravilno razkužimo;
    4. Ne dotikamo se obraza z nečistimi/neumitimi rokami;
    5. Skrbimo za higieno kihanja in kašlja: upoštevamo pravilno higieno kašlja (preden zakašljamo/kihnemo, si pokrijemo usta in nos s papirnatim robčkom ali zakašljamo/kihnemo v zgornji del rokava);
    6. Ostanimo doma: če zbolimo z znaki akutne okužbe dihal (nahod, kašelj, bolečine v žrelu, povišana telesna temperatura, bolečine v mišicah …), ostanemo doma in omejimo stike z ostalimi ljudmi ter upoštevamo zgoraj naštete higienske ukrepe.

II. Izvajanje skupnih lovov:

Skupni lovi so ena izmed oblik lova, s katerimi lovci v skladu z letnim načrtom lovišča izvajamo odstrel divjadi, zato se lahko izvajajo tudi v času splošne omejitve oziroma prepovedi zbiranja. Vendar pa morajo vsi udeleženci skupnega lova upoštevati higienska priporočila NIJZ ter navodila lovovodje. Poleg splošnih navodil, povezanih z izvajanjem skupnega lova, opozori lovovodja vse udeležence skupnega lova, da za zagotovitev varnosti vseh udeležencev na skupnem lovu in zaradi preprečevanja širjenja okužbe s COVID-19 upoštevajo tudi higienska priporočila NIJZ. Tako kot do sedaj sestavi lovovodja seznam vseh udeležencev skupnega lova in ga posreduje starešini LD.

Druženje lovcev po zaključenem skupnem lovu ne spada med naloge trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, zato so z odlokom predpisane splošne omejitve oziroma prepovedi zbiranja zavezujoče tako za lovce kot tudi za lovske družine.

Odlok tako v 2. členu določa, da je začasno prepovedano zbiranje več kot deset ljudi. Zbiranje do deset ljudi pa je dovoljeno samo, če je mogoče zagotoviti minimalne varnostne razdalje v skladu s sprejetimi navodili oziroma priporočili NIJZ, ki so objavljena na spletni strani NIJZ.

Ravnanje v nasprotju z odlokom je prekršek po Zakonu o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/20 – ZIUZEOP, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE), za katerega je za posameznika zagrožena kazen od 400 EUR do 4.000 EUR, pravni osebi pa je lahko izrečena globa od 4.000 EUR do 100.000 EUR. Za prekrške iz tega zakona se lahko izreče v hitrem postopku globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.

III. Pregled in prevzem uplenjene divjadi:

Pregled uplenjene divjadi v lovskih družinah tudi v prihodnje opravljajo usposobljene osebe v skladu s higienskimi priporočili NIJZ ter priporočili Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano:

  1. Usposobljene osebe naj pregled uplenjene divjadi opravijo posamezno. Priporočljivo je, da se v zbiralnici divjadi istočasno zadržuje samo ena oseba.
  2. Lovci za oddajo divjadi obvestijo usposobljeno osebo, da bo opravila pregled. Pregled se lahko opravi tudi kasneje brez prisotnosti uplenitelja.
  3. Ob predaji in ob pregledu naj se med osebami vzdržujejo razdalja več kot 1,5 m. Ob tesnejšem stiku naj osebe uporabljajo navadno kirurško masko.
  4. Po stiku z drugo osebo naj si temeljito umijejo roke s tekočim milom in vodo ter uporabijo papirnate brisače za enkratno uporabo. Kjer ni možnosti umivanja rok, se uporabi alkoholno razkužilo za roke.
  5. Po opravljanem pregledu uplenjene divjadi naj si osebe temeljito umijejo in razkužijo roke; izogibajo naj se dotikanju oči, nosu in ust z rokami, tudi če se uporabljajo zaščitne rokavice.
  6. Površine, ki se jih je dotikalo več oseb, je potrebno razkužiti (kljuke vrat in komor, kavlji za obešanje divjadi, tehtnica, noži …).
  7. Delovna oblačila naj se kemično očistijo, oblačila, za katera je dovoljeno pranje, se opere na 60 stopinj. Uporabi se lahko tudi postopke 48 urnega hranjenja opreme v posebnem prostoru, v katerega osebe stalno ne dostopajo.

Odlok v 6. členu določa, da Vlada Republike Slovenije vsakih sedem dni ugotavlja strokovno utemeljenost ukrepov iz tega odloka in ob upoštevanju strokovnih razlogov odloči, da se ti ukrepi še naprej uporabljajo, ali pa ukrepe spremeni oziroma odpravi ter o tem obvesti Državni zbor in javnost.

Glede na navedeno vas bomo obvestili o morebitni spremembi ukrepov.

Objavljeno v O NAS | Komentarji so izklopljeni za Priporočila o izvajanju lovskih aktivnosti v času splošne omejitve zbiranja

Ustavimo afriško prašičjo kugo!

Afriška prašičja kuga (APK) ni nevarna za človeka, je pa lahko smrtonosna za prašiče in ima resne družbeno-ekonomske posledice za prizadete države, vključno z omejitvijo ali prepovedjo lova na okuženih območjih.

Območja, okužena z APK, trpijo znatne finančne izgube, predvsem zaradi omejitev trgovanja ter izvoza mesa in živali, edini način izkoreninjenja bolezni pa je množični zakol rejenih prašičev na prizadetem območju.

Poleg prašičereje in gospodarstva pojav bolezni vpliva tudi na divje živali in lov. Zaradi APK se populacije divjih prašičev občutno zmanjšajo ali celo izginejo, država pa se lahko odloči tudi za omejitev ali popolno prepoved lova na okuženih območjih.

Med letom 2016 in junijem 2020 je afriški prašičji kugi v Evropi podleglo 1,3 milijona prašičev. Glede na podatke iz Sistema EU za poročanje in obveščanje o boleznih živali (ADNS), v Sloveniji še nismo zabeležili pojava bolezni, vendar upoštevajoč razširjenost po Evropi obstaja tveganje, da se bolezen pojavi tudi pri nas, zato je pomembno, da sprejmemo primerne varnostne ukrepe.

Ključni so preventivni ukrepi

Cepiva za APK še ni, zato imajo pri zajezitvi bolezni ključno vlogo skupine in posamezniki, ki so v rednih stikih z domačimi ali divjimi prašiči. Najpogostejši prenašalec poleg okuženih domačih in divjih prašičev je človek, ki lahko virus nezavedno prenaša z okuženo obleko, obutvijo, opremo, mesnimi izdelki, prevoznimi sredstvi iz okuženih držav …

Za zajezitev APK je pomembno pravočasno odkrivanje, preprečevanje in poročanje o sumljivih primerih. Z rednim čiščenjem opreme, preprečevanjem stikov z divjimi prašiči in prepoznavanjem znakov bolezni lahko lovci, rejci in veterinarji ključno prispevajo k preprečitvi širjenja bolezni.

Več TUKAJ

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA)

Objavljeno v O NAS | Komentarji so izklopljeni za Ustavimo afriško prašičjo kugo!