ZVEZA LOVSKIH DRUŽIN PTUJ-ORMOŽ

Na Inštitutu za patologijo, divjad, ribe in čebele Veterinarske fakultete v Ljubljani so v letu 2022 opravili 73 patoanatomskih pregledov trupel ali organov prostoživečih živali, ki so jih prejeli iz 43 različnih lovskih družin.

Pregledali so devet različnih živalskih vrst (srnjad, gams, lisica, kuna belica, poljski zajec, navadni jelen, jazbec, vidra, medved), različne starosti in spolov. V letu 2022 so največji delež pregledanih vrst predstavljale srnjad, lisica in gams.

Vzroki pogina divjadi

Kot najpogostejši vzrok pogina v letu 2022 ugotavljajo bolezni, ki jih povzročajo notranji zajedavci pri prostoživečih prežvekovalcev ter pri zvereh pasjo kugo. Ugotavljajo tudi močno invadiranost divjadi z zunanjimi zajedavci, zlasti s klopi, jelenjo ušjo, nosnimi in kožnimi zolji ter dlakožeri. Pri gamsih še vedno pogosto potrdijo garjavost. Pri lisici, kuni belici in jazbecu pa so potrdili prisotnost dednega materiala virusa pasje kuge.

Opozorilo: redno spremljanje poginov divjadi

Na inštitutu svetujejo redno spremljanje poginov divjadi, saj je stalno spremljanje stanja populacije eden od t. i. mehkih načinov nadzora bolezni v naravi (pasivni monitoring). Pogin divjih prašičev je npr. prvi znak, ki ga opazimo v naravi ob izbruhu afriške prašičje kuge. APK se je konec leta 2022 ponovno pojavila na Češkem (blizu meje s Poljsko). Pri labodih grbcih se je v Sloveniji (Apače, Lenart, Ptuj) v oktobru in novembru ponovno pojavil visoko patogen viruse influence.

Poročilo o spremljanju zdravstvenega stanja divjadi v Sloveniji v letu 2022 je v celoti dostopno na članski spletni strani LZS, pod zavihkom Komisija za upravljanje z divjadjo – ostali dokumenti.

Lovska organizacija lahko v letu 2023 končnemu potrošniku ali obratom za prodajo na drobno proda do 20 % načrtovane količine uplenjene divjadi po posamezni vrsti, tako kot določa 12. člen Pravilnika o določitvi majhnih količin živil, pogojih za njihovo pridelavo ter o določitvi nekaterih odstopanj za obrate na področju živil živalskega izvora (Uradni list RS, št. 96/14).

Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covid-19, sprejet 29. 5. 2020, je v 50. členu določal, da lahko upravljalci lovišč končnemu potrošniku ali obratom za prodajo na drobno prodajo do 50 % načrtovane količine uplenjene divjadi po posamezni vrsti.

50. člen
(neposredna oddaja uplenjene divjadi)
Lovska družina ali lovišče s posebnim namenom (v nadaljnjem besedilu: lovska organizacija) lahko ne glede na predpis, ki določa majhne količine živil, pogoje za njihovo pridelavo ter nekatera odstopanja za obrate na področju živil živalskega izvora, iz zbiralnice uplenjene divjadi končnemu potrošniku ali obratom za prodajo na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika, proda do 50 % planiranega letnega odvzema posamezne vrste divjadi iz narave v skladu z letnimi načrti upravljavskih območij, določenih za posamezno vrsto divjadi v lovski organizaciji.

Določbe 50. člena tega zakona so prenehale veljati z uveljavitvijo Zakona o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic nalezljive bolezni covid-19 na področju zdravstva (ZNUNBZ) (Uradni list RS, št. 141-3465/2022), objavljen 7.11. 2022 (Uradni list RS, št. 141-3465/2022), začetek veljavnosti naslednji dan po objavi, torej 8. 11. 2022.

Vir: Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

Pred zgradbo Zveze lovskih družine (ZLD) Ptuj-Ormož je 8. julija potekala slovesnost odkritja spominske plošče »tajno skladišče orožja v času osamosvajanja Republike Slovenije«.

Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ptuj se je že kar nekaj časa dogovarjalo z ZLD o odkritju spominske plošče, a zaradi omejitev v lanskem letu do dogodka ni prišlo prej. Zbrali smo se člani Območne zveze Veteranov vojne za Slovenijo (OZVVS Ptuj), upravni odbor ZLD Ptuj-Ormož, podžupan Mestne občine Ptuj Marjan Kolarič in predstavniki krajevnih medijev.

Govorniki ob odprtju so bili Vlado Žgeč, predsednik OZVVS Ptuj, Milan Slana, organizator tajnih skladišč območni štab Teritorialne obrambe (OŠ TO) Ptuj in predsednik ZLD Ptuj-Ormož doc. dr. Srečko Felix Krope. Slavnostni govornik na prireditvi je bil Stane Žitnik, organizator Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) Ptuj.

Odkritje spominske plošče sta opravila takratni predsednik, sedanji častni predsednik ZLD Ptuj-Ormož, mag. Emilijan Trafela in Milan Slana, organizator tajnih skladišč OŠ TO Ptuj. Ključno vlogo pri takratnem dogovoru o tajnem skladišču sta v okviru ZLD Ptuj-Ormož imela mag. Emilijan Trafela in takratni strokovni tajnik Mirko Obran.

Ob odkritju spominske plošče smo si izmenjali protokolarna darila, in sicer smo prejeli iz rok predsednika OZVVS Ptuj, Vlada Žgeča spominski zbornik »Tajna skladišča orožja TO v letih 1990 in 1991«.  Lovci pa smo izročili knjigo »Lovci med osamosvojitveno vojno«.

Člani ZLD Ptuj-Ormož smo dali zaobljubo, da bomo spominsko ploščo na pročelju svoje zgradbe vzdrževali, ohranjali in negovali spomin na pretekle zgodovinske dogodke v katere smo bili med ostalimi vključeni tudi lovci.

Srečko F. Krope

Lovska zveza Slovenije in Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje organizirata Dneve lovskega strelstva 2022, ki bodo od 2. do 4. septembra na Pragerskem. Prijave strelcev sprejemamo do srede, 10. avgusta.

• Državno prvenstvo v strelski kombinaciji za veterane in superveterane 2022

Volilni okoliši lahko prijavijo pet strelcev v starostni kategoriji in ekipo treh strelcev iz prijavljenih strelcev, ki zastopajo volilni okoliš. Prvenstvo bo potekalo na strelišču Gaj – Pragersko v soboto, 3. 9. 2022, z začetkom ob 8. uri.

•   Državno prvenstvo v strelski kombinaciji OPEN 2022 (400 točk)

Volilni okoliši lahko prijavijo deset strelcev (ženske, mladinci, člani in veterani, super veterani) in ekipo treh strelcev iz prijavljenih strelcev, ki zastopajo volilni okoliš. Prvenstvo bo potekalo na strelišču Gaj – Pragersko v nedeljo, 4. 9. 2022, z začetkom ob 8. uri.

• Državno prvenstvo v streljanju na tarčo bežečega merjasca 2022

Volilni okoliši lahko prijavijo po eno ekipo za streljanje na tarčo bežečega merjasca, ki šteje tri strelce. Prvenstvo bo potekalo na strelišču Gaj – Pragersko v nedeljo, 4. 9. 2022, z začetkom ob 8. uri.

Prijave strelcev sprejemamo do srede, 10. 8. 2022, izključno v excel tabeli, na e-naslov lzs@lovska-zveza.si.

Tekmovalci bodo tekmovali po Pravilih o izvedbi lovskih strelskih prireditev. Na Državno prvenstvo v vseh disciplinah so vabljeni tudi državni prvaki 2021.

Uradni trening na strelišču  Gaj – Pragersko bo v petek, 2. 9. 2022, z začetkom ob 9. uri.

Od 2. 9. do 4. 9. 2022 se bo v prostorih strelišča Gaj – Pragersko odvijal sejem orožja, optike in lovske opreme in predavanja o balistiki, optiki in orožju. V teh dneh bodo za lovske pripravnike ob 12. uri organizirani vodeni ogledi.

Matija Janc, predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje

Prošnji LD Trstelj-Kostanjevica in LD Fajti hrib za donacije po požaru smo objavili zato, da lahko vsak, ki to želi, neposredno pomaga. Odločitev vsakega posameznika pa je, ali bo pomagal ali ne.

Lovska zveza Slovenije bo za obe lovski družini, ki sta bili prizadeti v požarih na Krasu prispevala sredstva iz Zelenega sklada. Sredstva za Zeleni sklad, ki je namenjen zagotavljanju solidarnostne pomoči lovkam in lovcem v izrednih življenjskih razmerah, zbiramo z donacijami na dobrodelnem plesu. O donaciji bo v naslednjih dneh odločala komisija Zelenega sklada.

Sredstva iz članarin so namenjena za delovanje lovskih organizacij kot celote ter njenih komisij, poraba je vsako leto objavljena v letnem poročilu. Predpisi določajo, da mora biti članarina porabljena v skladu z namenom zbiranja. O članarini odloča Upravni odbor LZS, ki bo na septembrski seji odločal tudi o predlogu oprostitve plačila članarine za obe članici.

Lovska zveza Slovenije bo predlagala tudi ukrep, da se z interventnim zakonom obe lovski družini oprosti plačila celotne koncesije.

Jeseni bomo organizirali postavitev oziroma nadomestitev enega lovskega objekta v lovišču LD Trstelj-Kostanjevica in v lovišču LD Fajti hrib, pri akciji pa bodo sodelovali tako vodstvo LZS kot zaposleni v Strokovni službi LZS.

Lovka zveza Slovenije

petek, 12.8.2022

Za lažji in bolj sistematičen monitoring izbranih vrst prostoživečih živali (predvsem divjadi) smo v sodelovanju Lovske zveze Slovenije in treh raziskovalnih inštitucij (Univerze na Primorskem, Univerze v Ljubljani in Fakultete za varstvo okolja iz Velenja) razvili aplikacijo z imenom SRNA (Spremljanje in Raziskovanje Narave z Aplikacijo).

Foto: Matic Vožič

Z aplikacijo lahko vsi zainteresirani beležite opažanja divjadi na terenu, zanimivosti pri uplenjenih živalih in zbirate pomembne podatke o njihovem zdravstvenem stanju ter razmnoževalnem potencialu. Zbrani podatki bodo omogočili izboljšanje poznavanja, posledično pa tudi upravljanja in varstva prostoživečih živali (velikih sesalcev in izbranih vrst ptic) v Sloveniji.

Lovci ste/smo najboljši poznavalci divjadi in mnogih drugih vrst prostoživečih živali, pri svojih izhodih v lovišča pa dnevno opažamo različne zanimivosti in pridobivamo številne podatke. Le-te pogosto tudi beležimo, a praviloma ostanejo zgolj kot zapiski v lastnih arhivih in spominih, niso pa sistematično zbrani ter obdelani.

Do aplikacije Srna, dostopne na https://srna.lovska-zveza.si/, lahko lovci dostopajo preko pametnega telefona ali računalnika prek lastne identifikacijske številke, zapisane na lovski izkaznici. Uporaba aplikacije je kljub njeni kompleksnosti (omogočeni so res številni vnosi različnih opažanj) enostavna, saj nas od začetka do konca vnosa vodijo notranje povezave in pregledni meniji. Z uporabo aplikacije je možno poleg različnih vnosov opažanj slediti tudi statistiki vnosov (lastnih in na območju države).  V aplikaciji ima tudi možnost nalaganja fotografij iz vaših foto-kamer. Zelo bomo veseli, če boste pripravljeni z nama deliti vaše posnetke.

Prav zaradi nesistematičnega zbiranja in razpršenosti so bili v preteklosti v znanstvenih krogih podatki, pridobljeni z neposrednim opazovanjem, pogosto zanemarjeni oz. celo podcenjevani. Vendar so z novimi tehničnimi možnostmi povezovanja podatkov velike množice terenskih sodelavcev (v tem primeru lovcev) in sistematične analize ter sinteze le-teh s strani usposobljenih raziskovalcev terenska opažanja zopet postala izjemno pomembna, lovci pa postajajo izjemno pomembni »ljubiteljski znanstveniki« (angl. citizen scientists).

Monitoring (spremljanje stanja) populacij prostoživečih živali, ne glede na to ali so uvrščene med lovne vrste (tj. divjad) ali zavarovane vrste, je nujen del sodobnega varstva in/ali trajnostnega upravljanja populacij. Sistematičen monitoring mnogih vrst je potreben tudi zaradi obveznosti, ki izhajajo iz slovenske in evropske zakonodaje.

Le s sodelovanjem lovcev kot izjemno dragocenih terenskih sodelavcev in raziskovalcev, ki lahko zbrane parcialne podatke med sabo povežejo, jih ustrezno statistično obdelajo in analizirajo, je mogoče pridobiti nove, relevantne informacije, ki so izjemno pomembne tudi za izboljšanje upravljavskega procesa. Tako bo, npr., z zbiranjem in analiziranjem podatkov o številu mladičev, ki jih vodijo srne, možno za vsako leto določiti/napovedati prirastek (le-ta se med leti zaradi zunanjih dejavnikov, npr. vremenskih razmer in obroda plodonosnih listavcev, zelo spreminja) in posledično tudi bolj optimalno posegati v populacijo z odvzemom.

Podobno bo možno bolj učinkovito spremljati zdravstveno stanje populacij in ustrezno ter pravočasno odreagirati (npr. napovedati izgube oz. le-te upoštevati pri načrtovanju odvzema). Z beleženjem opažanj redkih in ogroženih vrst (npr. predstavnikov koconogih kur) pa bomo lovci bistveno izboljšali poznavanje njihove razširjenosti, populacijskega statusa in trendov, s čimer bomo pomembno prispevali tudi k varstvu teh vrst ter tako utrdili naše naravovarstveno poslanstvo.

Aplikacija je namenjena tudi neposredni komunikaciji med lovci in raziskovalci, saj lahko prek nje posredujete kakršnakoli vprašanja v povezavi z vašimi opažanji oz. divjadjo nasploh na naslov: stepchange@famnit.upr.si.

O rezultatih vas bomo redno obveščali. Posameznike z največ vnosi bomo za sodelovanje in še lažje beleženje podatkov o prostoživečih živalih nagradili s sodobnimi lovskimi kamerami.

Vabimo vas, da aplikacijo čim prej preizkusite, npr. ob čakanju divjadi na preži, in jo čim bolj pogosto uporabljate.

Požar na Krasu je opustošil kar 1.500 hektarov lovišča Lovske družine Fajti hrib Renče, ki prosi za pomoč pri obnovi.

Po požaru in pred požarom. Foto: arhiv LD Fajti hrib

Lovska družina Fajti hrib Renče se na vas obrača s prošnjo za pomoč. Na večjem delu lovišča njihove lovske družine se je zgodil obsežen požar, ki jim je tako rekoč čez noč odvzel 1.500 hektarov lovišča najvišje kvalitete. Požar je uničil lovske objekte, preže, napajališča, solnice, njive. Številna srnjad, jelenjad in divji prašiči v času požara niso našli izhoda in so končali v ognjenih zubljih, ki so se čez lovišče širili z neverjetno hitrostjo. Nastalo škodo je zelo težko natančno določiti, a dejstvo je, da na pogorelem območju visoke divjadi še nekaj časa ne bodo imeli.

Člani LD Fajti hrib Renče bodo za obnovo lovišča, sanacijo habitata za divjad, postavitev lovskih objektov za oskrbo divjadi (popravilo napajališč, čiščenje poti, postavitev solnic, postavitev novi lovskih prež, krmnih njiv…) morali vložiti mnogo ur prostovoljnega dela. Poleg prostovoljnega dela bodo za obnovo lovišča in objektov potrebovali materialna in finančna sredstva, ki jih v tej situaciji lovska družina s svojim delovanjem, za sanacijo objektov in lovišča, ne more zagotoviti, zato prosijo za pomoč.

PROŠNJA ZA DONACIJE LD FAJTI HRIB

Posledice požara, ki je pustošil po lovišču Lovske družine LD Fajti hrib. Fotografije: arhiv LD Fajti hrib Renče